Novice

kritike in recenzije

Kopfplatzen (2019)

Kopfplatzen (2019)

Filmski kotiček, 5. oktober 2020 ― aka Head Burst Max Riemelt & Oskar Netzel in Kopfplatzen (2019), Foto: Internationale Hofer Filmtage Slo naslov: - Drugi naslovi: Head Burst Država: Nemčija Jezik: nemščina Leto: 2019 Dolžina: 99',  Imdb Žanri: drama Režija: Savas Ceviz Scenarij: Savas Ceviz Igrajo: Max Riemelt, Oskar Netzel, Isabell Gerschke, Ercan Durmaz Pedofilija je ena izmed najtežjih in najbolj nezaželenih tem, ki od avtorjev in igralcev gotovo zahteva veliko poguma. Večina filmarjev se odloča za perspektivo žrtve ali tistih, ki v imenu žrtve iščejo pravico in kazen za storilce nepredstavljivih zločinov zoper najranljivejše med nami. Le redki se odločajo za perspektivo pedofila, iz katere narava teh dejanj deluje še bolj srhljivo (dober primer je Michael, celovečerni prvenec avstrijskega režiserja Markusa Schleinzerja). Še bolj redki so tisti, ki tej motnji poskušajo nadeti človeški obraz (na misel mi pride še en prvenec The Woodsman, ameriške režiserke Nicole Kassell).  Zdi se, da so tovrstni izzivi rezervirani za prvence, kajti tudi naslovni Kopflatzen je igrani prvenec nemškega režiserja Savasa Ceviza. V središču zgodbe je težaven obstoj trideset in nekaj letnega Markusa (odličen nastop Maxa Riemelta), samskega arhitekta, ki sleherno sekundo svojega težavnega življenja posveča boju s svojo motnjo. Morda na tej točki ni odveč povedati, da do samega konca filma nikoli ne pride do tistega najhujšega. Da Markus nikoli ne stori nepredstavljivo, čeprav ga njegovi nagoni nekaj krat pripeljejo zelo blizu.  Režiser nam protagonistov boj s samim seboj pokaže brez olepšav, z ustrezne distance, brez drobnih pozitivnih dejanj, s katerimi filmarji običajno iščejo simpatijo za svoje akterje. Ta distanca med drugim omogoči objektivno presojo problema in bolj trezno soočanje z neprijetno resnico, da seksualne usmeritve posameznika ni mogoče kontrolirati ali preoblikovati. Ali kot to razlaga psihiater, s pomočjo katerega Markus poskuša zatreti svoje nagone, ki mu pojasni, da se s
Sinonimi

Sinonimi

MMC Gledamo, 3. oktober 2020 ― Kamera v gibanju sledi mladeniču po ulicah Pariza. Naseli se v velikem, praznem stanovanju. Med prhanjem mu ukradejo nahrbtnik, v katerem je imel vse svoje premoženje, in tako ostane popolnoma gol, tudi v metaforičnem smislu, seveda.
Corpus Christi

Corpus Christi

MMC Gledamo, 2. oktober 2020 ― Poljski režiser Jan Komasa v celovečernem filmu Corpus Christi, ki je bil nominiran celo za oskarja, na nedogmatičen način razmišlja o vlogi vere v življenju majhne skupnosti. Še enkrat se bo izkazalo, da sta vera in religija dve različni stvari.

7. mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike 2020: Kaj je kritika?

Društvo slovenskih literarnih kritikov , 1. oktober 2020 ― mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike 2020:  Kaj je kritika? Ljubljana, 3. 12. – 4. 12. 2020 Mednarodni kritiški simpozij in mednarodno srečanje literarnih in umetnostnih kritičark in kritikov   V zmesi družbenega, metodološko-teoretskega in publicističnega ima sodobno kritiško besedilo mnogo obrazov in oblik. Laični bralec jo danes v skrajšani obliki najpogosteje srečuje na obrobju časopisnih strani in spletnih portalov, ki so ostali zavezani kulturi in umetnosti, strokovni jo bere in objavlja v revijah, ki vztrajajo pri bolj poglobljeni refleksij sodobne literarno-umetniške produkcije. Skoraj zagotovo pa je mogoče trditi, da prostor kritike ni prostor, v katerega bi potencialni naslovnik vstopal naključno. Širši laična in strokovna javnost kritiško besedilo skoraj vedno iščeta ciljno. A kaj pričakujeta od kritike? Poljudnost ali vednost? Jasne predloge za branje in ogled umetniške produkcije ali obširne razprave o obravnavanem delu. Kaj je kritika v očeh njene avtorice ali njenega avtorja in kaj naj bi bila v očeh bralke ali bralca, v primeru otroške in mladinske književnosti pa tudi starša? Kritiki formalno podobna besedila, kot so promocijska besedila založb in institucij, spletni zapisi knjižnih vplivnežev, mnenja in ocene literarno-umetniških del z družbenih omrežjih, digitalni bralki in bralcu vsaj delno razrešijo dilemo »dobro/slabo«. Avtorice in avtorji kritik se vsekakor zavedajo, da prav ta besedila v potrošniško naravnani družbi za širšo javnost pogosto nadomeščajo argumentirano kritiško oceno. Si torej vsi udeleženi v procesu vrednotenja umetnosti res želijo razširitve kritiškega prostora in diskurza? Ali kot širša družba sploh vemo, kaj je umetnostna kritika? Je danes še mogoče razumeti kritiko kot argumentirano besedilo, ki nudi bralstvu širši vpogled v literaturo, umetnost in družbo? In ki zmore preseči tudi nacionalne meje publicistike? Mednarodni udeleženci bodo v  sklopu dveh podtem simpozija – »Kritika mladinske knjiž

Kulturno o ekonomskem

Kriterij.si, 29. september 2020 ― Kulturno o ekonomskem Prekarnost ali samoupravljanje? / mednarodna konferenca Urednik Tue, 09/29/2020 - 13:33 Kulturno o ekonomskem Samoupravljanje, prekarnost, neoliberalizem Maska, časopis za scenske umetnosti z zavidanja vredno tradicijo in brez »trdne institucionalne zaslombe«, s konferenco ob stoletnici problematizira samoupravljanje in hkrati poziva k njegovi vrnitvi. V tematskem smislu obravnava za kulturnike in druge delavce pomembno področje. Namen dogodka ob obletnici seveda ni samo poglobljena družboslovna analiza, vendar je program vseeno v ospredje postavil ekonomsko vprašanje. Kljub temu v drugem petkovem pogovoru med Ano Vujanović in Borisom Budnom resnega odgovora nismo dobili. Prisotni so bili vsi tisti klišeji, ki z masovno in površno reprodukcijo postajajo nekakšne značke subkulturnega samopotrjevanja. Kapitalizem, neoliberalizem, socializem, potrošniški materializem, alienacija, samoupravljanje, prekarnost. Veliki koncepti, ki pa obstanejo v slepi ulici. Levica je ujeta v dogmatični zanki že več desetletij; če se torej že pogovarjamo o ekonomiji, zakaj se ne bi počasi zresnili in presegli klišejev? Tekst ni toliko kritična recenzija dogodka, ampak predvsem prispevek o posameznih točkah, ki so se pojavile v pogovoru, pa nas niso zadovoljile. Poskušam biti konstruktiven, čeprav sem nergajoč. Morda je to tako zaradi formata poslušanja. Namesto da bi se poslušajoč presedal na stolu v Stari mestni elektrarni, se razgledoval po občinstvu in na trenutke pomislil na falafel, sedim pred računalnikom, s papirjem pred sabo in tehničnim težaštvom obrtnika (tj. ekonomista), ki so ga nekako angažirali za komentar kulturnega dogodka o samoupravljanju. Neoliberalizem je eden izmed terminov, ki se pogosto pojavljajo v pogovoru. Dober primer vseprisotne in pogosto nerazumljene ekonomske institucije. Boris Buden in Ana Vujanović, oba postrežeta z najpogostejšim stereotipom, da je neoliberalizem ekonomski sistem, ki temelji na tržnem, tržni konkuren
Mulan

Mulan

MMC Gledamo, 29. september 2020 ― Mulan je najdražji film v zgodovini, ki ga je režirala ženska, prvi Disneyjev film z azijsko igralsko zasedbo v vseh vlogah in adaptacija zelo priljubljene animacije iz devetdesetih. Če ga niso spotaknila visoka pričakovanja, je na pomoč priskočil virus.
še novic